Časovna os starega Rima z razlago

  • Deliti To
Stephen Reese

    Za razliko od drugih časovnih razporedov klasičnih civilizacij je večina dogodkov v rimski zgodovini natančno datirana. To je deloma posledica strasti Rimljanov do zapisovanja, pa tudi zato, ker so njihovi zgodovinarji poskrbeli za dokumentiranje vsakega posameznega dejstva o rimski zgodovini. Romulus in Remus , do propada zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju našega štetja, je vse jasno opisano.

    Zaradi popolnosti bomo v našo časovnico vključili tudi del zgodovine tako imenovanega Vzhodnorimskega cesarstva, vendar je treba poudariti, da je Bizantinsko cesarstvo daleč od klasične rimske tradicije, ki se je začela z Romulom, ki je izdal svojega brata Rema.

    Oglejmo si časovnico starega Rima.

    Rimsko kraljestvo (753-509 pr. n. št.)

    V skladu z mitom, opisanim v Eneida, zgodnji Rimljani so se naselili v Laciju. Dva brata, Romul in Rem, neposredna potomca grškega junaka Eneja, naj bi na tem območju zgradila mesto.

    V tem smislu sta bili dve težavi:

    Prvič, da so območje ob reki Tiberi že naseljevali Latinci, in drugič, da sta bila brata tudi tekmeca. Ker Rem ni upošteval obrednih pravil, ga je ubil njegov brat Romulus, ki je nato na območju, znanem kot Sedem gričev, ustanovil Rim.

    In tudi po mitih naj bi to mesto čakala veličastna prihodnost.

    753 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Romulus ustanovi mesto Rim in postane prvi kralj. Datum navaja Vergil (ali Vergilij) v svojem Eneida .

    715 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Začne se vladavina Nume Pompilija, ki je bil znan po svoji pobožnosti in ljubezni do pravičnosti.

    672 PR. N. ŠT. - Na oblast pride tretji rimski kralj Tullus Hostilius, ki je vodil vojno proti Sabinom.

    640 PR. N. ŠT. - Ancus Marcius je rimski kralj. Med njegovo vladavino se je oblikoval plebejski razred Rimljanov.

    616 PR. N. ŠT. - Tarkvinij postane kralj. Zgradi nekaj prvih rimskih spomenikov, med drugim Circus Maximus.

    578 PR. N. ŠT. - Vladavina Servija Tulija.

    534 PR. N. ŠT. - Za kralja je razglašen Tarkvinij Superbus, ki je bil znan po svoji strogosti in uporabi nasilja pri nadzoru prebivalstva.

    509 PR. N. ŠT. - Tarkvinij Superbus odide v izgnanstvo. V njegovi odsotnosti rimsko ljudstvo in senat razglasijo Rimsko republiko.

    Rimska republika (509-27 pr. n. št.)

    Cesarjeva smrt Vincenza Camuccinija.

    Republika je verjetno najbolj preučevano in poznano obdobje rimske zgodovine, in to z dobrim razlogom. V rimski republiki se je razvila večina kulturnih značilnosti, ki jih danes povezujemo s starimi Rimljani, in čeprav v njej ni manjkalo sporov, je bilo to obdobje gospodarske in družbene blaginje, ki je oblikovala Rim za vso njegovo zgodovino.

    494 PR. N. ŠT. - Ustanovitev tribuna. Plebejci se ločijo od Rima.

    450 LET PRED NAŠIM ŠTETJEM - Sprejet je Zakon dvanajstih tabel, ki določa pravice in dolžnosti rimskih državljanov, da bi preprečil razburjenje med plebejci.

    445 PR. N. ŠT. - Nov zakon dovoljuje poroke med patriciji in plebejci.

    421 PR. N. ŠT. - Plebejcem je bil omogočen dostop do kvesture. Kvestor je bil javni uradnik z različnimi nalogami.

    390 PR. N. ŠT. - Galci zavzamejo Rim po porazu njihove vojske v bitki pri reki Alliji.

    334 PR. N. ŠT. - Nazadnje je med Galci in Rimljani dosežen mir.

    312 PR. N. ŠT. - Začne se gradnja Apijeve ceste, ki povezuje Rim z Brindisijem v Jadranskem morju.

    272 PR. N. ŠT. - Širitev Rima doseže Tarentum.

    270 PR. N. ŠT. - Rim konča osvajanje Magne Graecie, to je Apeninskega polotoka.

    263 PR. N. ŠT. - Rim napade Sicilijo.

    260 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Pomembna pomorska zmaga nad Kartagino, ki omogoči nadaljnjo širitev Rimljanov v severni Afriki.

    218 PR. N. ŠT. - Hanibal prečka Alpe in v vrsti krutih bitk premaga Rimljane.

    211 LET PRED NAŠIM ŠTETJEM - Hanibal pride do rimskih vrat.

    200 LET PRED NAŠIM ŠTETJEM - Rimska ekspanzija na zahod: osvojitev Hispanije in razdelitev na več rimskih provinc.

    167 PR. N. ŠT. - Zdaj, ko je v provincah precej podanikov, so rimski državljani oproščeni plačevanja neposrednih davkov.

    146 PR. N. ŠT. - Uničenje Kartagine. Korint je izropan, Makedonija pa je kot provinca priključena Rimu.

    100 LET PRED NAŠIM ŠTETJEM - Rodi se Julij Cezar.

    60 LET PRED NAŠIM ŠTETJEM - Ustanovljen je prvi triumvirat.

    52 PR. N. ŠT. - Po Klodijevi smrti je Pompej imenovan za edinega konzula.

    51 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Cezar osvoji Galijo, Pompej pa nasprotuje njegovemu vodstvu.

    49 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Cezar prestopi reko Rubikon in odkrito sovražno nastopi proti rimski vladi.

    48 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Zmaga Cezarja nad Pompejem. Letos v Egiptu spozna Kleopatro.

    46 PR. N. ŠT. - Nazadnje se Cezar vrne v Rim in dobi neomejeno oblast.

    44 PR. N. ŠT. - Cezarja ubijejo med marčevskimi idami. Začnejo se leta nemirov in politične negotovosti.

    32 PR. N. ŠT. - V Rimu se začne državljanska vojna.

    29 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Da bi v Rimu ponovno vzpostavil mir, senat razglasi Oktavija za edinega vladarja na vseh rimskih ozemljih.

    27 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Oktavij dobi naziv in ime Avgust ter postane cesar.

    Rimski imperij (27 let pred našim štetjem - 476 let po našem štetju)

    Prvi rimski cesar Cesar Avgust. PD.

    V Rimski republiki so se državljani in vojska spopadli v štirih državljanskih vojnah. V naslednjem obdobju so se ti nasilni spopadi preselili v province. Cesarji so vladali rimskim državljanom pod geslom kruh in cirkus Dokler ima državljanstvo dostop do obojega, bo ostalo ponižno in podrejeno vladarjem.

    26 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Mavretanija postane vazalno kraljestvo Rima. Rimska oblast nad Sredozemljem se zdi popolna in nesporna.

    19 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Avgust dobi dosmrtni konzulat in tudi cenzuro.

    12 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Razglasitev Avgusta Pontifex Maximus . to je verski naziv, ki je dodan vojaškim in političnim nazivom. samo on združuje vso moč v cesarstvu.

    8 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Smrt Mecena, mitskega zaščitnika umetnikov.

    2 PRED NAŠIM ŠTETJEM - Ovidij napiše svojo mojstrovino, Umetnost ljubezni .

    14 CE - Avgustova smrt. Tiberij postane cesar.

    37 CE - Kaligula se povzpne na prestol.

    41 CE - Kaligulo ubije pretorijanska straža. Klavdij postane cesar.

    54 CE - Klavdija zastrupi žena. Neron se povzpne na prestol.

    64 CE - Požar Rima, ki ga običajno pripisujejo Neronu. Prvo preganjanje kristjanov.

    68 CE - Neron si vzame življenje. Naslednje leto, 69 n. št., je znano kot "leto štirih cesarjev", saj se je zdelo, da nihče ne bo mogel dolgo obdržati oblasti. Nazadnje Vespaik konča kratko državljansko vojno.

    70 CE - Uničenje Jeruzalema. Rim začne graditi Kolosej.

    113 CE - Trajan postane cesar. Med njegovo vladavino Rim osvoji Armenijo, Asirijo in Mezopotamijo.

    135 CE - Judovski upor je zadušen.

    253 CE - Franki in Allemani napadejo Galijo.

    261 CE - Allemani napadejo Italijo.

    284 CE - Dioklecijan postane cesar. Za cesarja imenuje Maksiminijana in uvede tetrarhijo. Ta oblika vladavine razdeli rimski imperij na dva dela, vsak s svojim avgustom in cesarjem.

    311 CE - V Nikomediji je bil podpisan odlok o strpnosti. Kristjanom je dovoljeno graditi cerkve in prirejati javna zborovanja.

    312 CE - Konstantin v bitki pri Ponto Milvio premaga Majentija. Trdi, da mu je v bitki pomagal zmagati krščanski bog, in se nato pridruži tej religiji.

    352 CE - Nov vdor Allemanov v Galijo.

    367 CE - Allemani prečkajo reko Ren in napadejo rimski imperij.

    392 CE - Krščanstvo je razglašeno za uradno vero rimskega cesarstva.

    394 CE - Delitev rimskega imperija na dva dela: zahodni in vzhodni.

    435 CE - V rimskem Koloseju se odvija zadnji dvoboj gladiatorjev.

    452 CE - Hun Atila oblegajo Rim. Papež posreduje in ga prepriča, naj se umakne.

    455 CE - Vandali pod vodstvom svojega vodje Gaiserika izropajo Rim.

    476 CE - Kralj Odoaker odstavi Romula Avgusta, zadnjega cesarja rimskega cesarstva.

    Zadnji dogodek starorimske civilizacije

    Rimljani so iz enega samega rodu - Enejevega - prerasli v najmočnejši imperij na Zahodu, ki je propadel po številnih vdorih tako imenovanih barbarskih ljudstev.

    Vmes so se v njem zvrstili kralji, vladarji, ki jih je izvolilo ljudstvo, cesarji in diktatorji. Čeprav se je dediščina Bizanca nadaljevala v Vzhodnem rimskem cesarstvu, ga težko štejemo za Rimljane, saj govorijo drug jezik in so katoličani.

    Zato lahko padec Rima v rokah Odoakra štejemo za zadnji dogodek starodavne rimske civilizacije.

    Stephen Reese je zgodovinar, specializiran za simbole in mitologijo. Napisal je več knjig na to temo, njegova dela pa so bila objavljena v revijah in revijah po vsem svetu. Stephen, rojen in odraščal v Londonu, je vedno imel rad zgodovino. Kot otrok je ure in ure prebiral starodavna besedila in raziskoval stare ruševine. To ga je pripeljalo do poklicne poti v zgodovinskem raziskovanju. Stephenova fascinacija nad simboli in mitologijo izhaja iz njegovega prepričanja, da so temelj človeške kulture. Verjame, da lahko z razumevanjem teh mitov in legend bolje razumemo sebe in svoj svet.